Društvo restavratorjev Slovenije (DRS) je bilo ustanovljeno leta 1993 z namenom, da bi strokovnjakom s področja konservatorsko-restavratorske stroke pomagalo pri uveljavljanju konservatorsko-restavratorske stroke in njenih pogledov ter pristopov pri varovanju kulturne dediščine. Društvo restavratorjev Slovenije (DRS) je prostovoljno stanovsko združenje poklicnih konservatorjev-restavratorjev, ki imajo ustrezno izobrazbo in priznan državni strokovni izpit za to področje. Kot pridruženi člani lahko v društvu delujejo tudi drugi, ki zaradi svojih izobraževalnih, ljubiteljskih, komercialnih ali sorodnih poklicnih interesov podpirajo dejavnost in cilje društva in zato želijo sodelovati pri delu društva.
Cilji društva so:
1. Združevanje konservatorjev-restavratorjev v interesu razvoja stroke in dejavnosti v Republiki Sloveniji;
2. Popularizacija dejavnosti varstva naravne in kulturne dediščine;
3. Pomoč zakonodajalcu in drugim pri reševanju strokovnih vprašanj;
4. Razvoj konservatorsko – restavratorske stroke;
5. Pospeševanje interdisciplinarnega povezovanja za varstvo dediščine;
6. Utrjevanje in širjenje poklicne etike med članstvom.
7. Dodatno strokovno izobraževanje članov s pomočjo strokovnih delavnic, predavanj, seminarjev in ekskurzij.
Prvi predsednik Društva restavratorjev Slovenije (DRS) je bil Matjaž Vilar. Društvo je vodil od ustanovitve leta 1993 do leta 1997, ko je vodenje prevzel Ivo Nemec. Društvo je bilo sprva manj aktivno, od leta 1997 pa je začelo delovati kot uspešno društvo pomembno za razvoj in napredek konservatorsko-restavratorske stroke. Za Ivom Nemcem je vodenje društva prevzela mag. Gojka Pajagič Bregar, ki je društvo uspešno vodila dva mandata. Nato je vodenje društva prevzel Jernej Hudolin.
Sedež društva je bil sprva pri predsedniku Matjažu Vilarju doma, na Vidovdanski cesti 2 v Ljubljani, nato se je sedež leta 1997 preselil v prostore Spomeniško varstvenega centra na Salendrovo ulico 4 v Ljubljani, danes pa domuje v prostorih Restavratorskega centra RS, Poljanska cesta 40 v Ljubljani.
Od leta 1997 je Društvo restavratorjev Slovenije aktivno in ažurno skrbi za razvoj in napredek konservatorsko-restavratorske stroke ter za njeno širšo promocijo. Uredilo si je svojo spletno stran in spletno pošto, včlanilo se je v Kulturniško zbornico Slovenije, sestavilo in uradno objavilo Kodeks poklicne etike, ki ga je priredil Zoran Milič in leta 2006 postalo Društvo v javnem interesu. Spomladi društvo vsako leto pomembno sodeluje skupaj s Skupnostjo muzejev Slovenije pri organizaciji Dnevov Nade Sedlar (sprva Pomladnega srečanja konservatorjev-restavratorjev). Prvo srečanje konservatorjev-restavratorjev je bilo leta 2001. Od leta 2008 naprej sodeluje društvo tudi pri Majski transverzali, ki jo organizira skupaj z Akademijo za likovno umetnost. Najboljši plakati, ki so razstavljeni ob Dnevih Nade Sedlar, potujejo vsako drugo leto na razstavo plakatov v Diana center v Beograd. V pripravi pa je tudi sodelovanje in gostovanje z razstavo plakatov v Skopju, Makedonija. Obe gostovanji in predstavitvi v tujini sta tudi dobra referenca in hkrati močno prispevata k širjenju in vplivu slovenske konservatorsko-restavratorske stroke v tujini.
Prvi znak Društva restavratorjev Slovenije je oblikoval kipar Drago Bac. Na pobudo in po idejah Zorana Miliča ima društvo od leta 1997 svojo spletno stran. Najprej jo je vodil mag. Gorazd Lemajič. Leta 2008 je izvršni odbor društva sklenil, da bi posodobil spletno stran DRS. Novo spletno stran skupaj z znakom DRS je oblikovala Tanja Semion.
Društvo ves čas organizira pomembna strokovna predavanja, seminarje in delavnice, ki pomenijo dodatno izobraževanje članov in širše javnosti. S pomočjo strokovnih ekskurzij doma in po svetu, ki vključujejo obiske pomembnih konservatorsko-restavratorskih delavnic, skuša društvo navezovati pomembne strokovne stike doma in v tujini.
Leta 2007 je Društvo restavratorjev Slovenije (DRS) začelo podeljevati stanovske nagrade poimenovane po enem izmed pionirjev slovenskega restavratorstva prof. Mirku Šubicu. Vsako leto komisija izmed kandidatov izbere strokovnjake, ki prejmejo nagrado za življenjsko delo in priznanja za dosežke v preteklem letu. Podelitev nagrad Mirka Šubica je tudi priložnost, da izmed najbolj zaslužnih članov društvo izbere častnega člana. S stanovskim nagradami je društvo konservatorsko-restavratorsko stroko še bolj poudarilo med javno srenjo ter močno dvignilo njen pomen širše v domovini.
Društvo vsa leta od ustanovitve ostaja mlado po duši, saj se vsako leto pridružuje več mladih strokovnjakov, med njimi so tudi številni študenti restavratorstva, ki se ga učijo na Oddelku za restavratorstvo na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani. Da se društvo razvija v vse smeri, kaže tudi podatek, da je bilo leta 1997 v društvo včlanjenih 142 članov, danes pa ima 306. članov.
Po dolgih letih delovanja je Društvo restavratorjev Slovenije (DRS) močno prispevalo k razvoju in dodatnem izobraževanju konservatorsko-restavratorske stroke na Slovenskem, ki je ravno zaradi vezi in stikov, ki jih omogoča, vedno bolj medsebojno povezana in v tujini priznana stroka.
Mag. Ana Kocjančič, maj 2012
