V Muzeju za arhitekturo in oblikovanje je 13. in 14. 3. 2017 potekal seminar Plastika: smet ali dragocenost. Organizirala sta ga kustosa Špela Šubic in Nikola Pongrac in je bil del bogatega programa, ki v MAO poteka ob razstavi »Končna postaja: morje?« http://www.mao.si/Razstava/Koncna-postaja-morje.aspx. Dopoldanski del je bil posvečen plastiki kot snovi, ki jo želimo ohraniti zaradi njene zgodovinske, estetske, družbene in uporabne vrednosti, torej materialu, iz katerega je muzejski predmet oziroma materialu, ki ga uporabljamo pri ohranjanju dediščine. Seminar je bil namenjen strokovni javnosti in z njim smo se v slovenskem prostoru prvič javno posvetili muzealijam iz plastičnih mas.
Predavale so:
- Martina Lesar Kikelj: Etični pogledi na plastično maso kot umetniško delo ali restavratorski material;
- dr. Katja Kavkler: Kiosk K67 – analize materialov;
- Andreja Padovnik: Identifikacija plastičnih materialov v muzejski zbirki z infrardečo spektroskopijo;
- Nadja Šičarov: Ocetni sindrom – o problemih hranjenja filmskih trakov;
- Thea van Oosten: Plastika v zbirkah – ali traja večno?.
Prispevki domačih avtoric so osvetlili probleme in možnosti, ki jih imamo na področju muzealij in uporabnih materialov iz plastičnih mas ter predstavili raziskovalno delo za slovenski prispevek k razstavi »Končna postaja – morje?«.
Gostujoča predavateljica dr. Thea van Oosten se več ko tri desetletja ukvarja s konserviranjem in restavriranjem muzealij iz plastičnih mas in je ena od vodilnih mednarodno priznanih strokovnjakov na tem področju. Na kratko je predstavila kemično sestavo plastičnih mas, dodatke za njihovo izboljšavo lastnosti, zgodovinski razvoj, degradacijo in raziskave, kar je vse osnova za določanje vrste plastične mase in temelj za preventivno konservacijo. Na koncu je spregovorila še o biorazgradljivih plastičnih masah in plastičnih masah iz obnovljivih virov ter predstavila nekaj raziskav, projektov in virov, kjer lahko obogatimo svoje znanje.
Dr. Thea van Oosten je naslednji dan predavanje nadgradila z delavnico na temo preventivne konservacije muzejskih predmetov iz plastičnih mas. Delavnice se je udeležilo več kot trideset konservatorjev–restavratorjev iz različnih slovenskih muzejev. Bila je polno zasedena, kar priča, da se stroka zaveda, kako aktualna in specifična je problematika degradacije plastičnih mas in ohranjanja tovrstnih muzealij.
Predavateljica je snov razdelila na tri sklope: prepoznavanje in določanje plastičnih mas, načini propadanja plastičnih mas in preventivna konservacija muzealij iz plastičnih mas. Razlago je ves čas prepletala z ogledi vzorčnih predmetov, ki jih je prinesla s seboj, in z ogledi muzealij, ki smo jih prinesli udeleženci delavnice. Za muzealije je skušala določiti vrsto plastične mase in svetovala, kako naj v bodoče ravnamo z njimi.
Delavnica je bila dinamična in poučna zaradi zanimivih vprašanj in problematik, ki smo jih izpostavili obiskovalci in po zaslugi obsežnega znanja in dostopnosti predavateljice, ki je postavila temelje za nadaljnjo raziskovalno in strokovno delo. Konservatorji-restavratorji smo se seznanili z izhodišči za poglabljanje poznavanja problematike. Posebej izpostavljamo organizatorja Špelo Šubic in Nikolo Pongraca in se jima zahvaljujemo, da sta prepoznala veliko potrebo po tovrstnem znanju pri nas in uspela v Slovenijo pripeljati vrhunsko predavateljico. Muzej za arhitekturo in oblikovanje je edini nacionalni muzej, ki nima niti enega konservatorja-restavratorja. Glede na to, da konservatorja-restavratorja, specialista za plastiko v Sloveniji še nimamo, bi bilo smiselno, da se nacionalno matično konservatorsko-restavratorsko delavnico za plastične mase osnuje prav ob zbirkah MAO.
Irma Langus Hribar, Ajda Mladenovič, Janja Slabe
Avtorice fotografij: Irma Langus Hribar, Ajda Mladenovič, Ajda Purger, Janja Slabe
